Na svetu smo zato, da živimo po duhovnih načelih ter hkrati uživamo materialni svet.
V dajanju in sprejemanju.
Z naravo, v medosebnih odnosih, v opravljanju življenjskega poslanstva.

Mnogo ljudi zmotno misli, da materialnost in duhovnost nimata nič skupnega.
V resnici sta jin jang.

Če se usmerimo samo v duhovnost in zapustimo vse “materialno”, ne bomo dosegli napredka.

Tako kot pretirano posvečanje materialnosti in zanemarjanje duhovnosti za nas pomeni nazadovanje.

Razvijati bi se morali istočasno na materialnem in duhovnem nivoju.

Cilj je, da smo istočasno povezani z naravo in življenjem, hkrati pa smo v sebi. Stabilni ter prizemljeni in povezani z univerzalno zavestjo.

Vse katastrofe pomenijo človeštvu opozorilo, da smo se preveč oddaljili od narave in njenih zakonov. Porušili smo ravnovesje.

In ravno ravnovesje je tisto, po čemer vsak človek, vsaka Duša hrepeni.

V resnici smo ravno zato na zemlji, da skozi materialno izkušnjo duhovno rastemo. In preko dvojnosti pridemo do enosti.

Vsa ta dvojnost : Zemlja- “spodaj” / Univerzum – “zgoraj” , Materialno / Duhovno; lepo / grdo; trpljenje / sreča; žalost / radost…
nam je dana zato, da skozi njo pridemo do Enosti…združenosti…ravnovesja..

in od tu naprej se samo še širimo v neskončnost… Ljubezen…Zavest

in hkrati uživamo na zemlji polno življenje…